Med prvo svetovbno vojno je grob obiskal avstroogrski oficir, Rudolf Brajnik iz +AWA-tandre+AX4-a

V tisku se kar pogostoma pojavljajo +AQ0-lanki in drugi zapisi, ki govore o Edvardu Rusjanu in njegovih naporih pri snovanju letalnih strojev, ki sta jih skupaj z bratom Jo+AX4-etom gradila na za+AQ0-etku dvajsetega stoletja. +AWA-lo je za pionirja na podro+AQ0-ju letalstva, saj sta mlada zanesenjaka iz Gorice pravilno ocenila, da bo ta tehnolo+AWE-ka zvrst predstavljala pravi preokret v pojmovanju dotedanjega na+AQ0-ina prevozov, raznih komunikacij in +AX4-al tudi vojskovanja. Edvard Rusjan velja tudi za prvega Slovenca in prvega konstruktorja v tedanji Avstroogrski monarhiji, ki je poletel z letalom lastne izdelave. To se je zgodilo 25.11.1909 na travniku med +AWA-tandre+AX4-em in So+AQ0-o, ki mu +AWE-e danes pravijo Male Rojce. Prezgodnja smrt pa je mlademu Rusjanu prepre+AQ0-ila, da bi uresni+AQ0-il vse zamisli, ki so mu v zvezi z letalstvom rojile po glavi. Edvard Rusjan se je namre+AQ0- smrtno ponesre+AQ0-il med poskusnim poletom v Beogradu 12.1.1911, star komaj 24 let. V Beogradu je na+AWE- rojak tudi pokopan. Zadnje po+AQ0-ivali+AWEBDQ-e je na+AWE-el na osrednjem beograjskem pokopali+AWEBDQ-u, kjer so mu postavili lepo nagrobno plo+AWEBDQ-o.
 Prav v zvezi z njegovim grobom nam je pred nedavnim iz Letalskega muzeja v Beogradu prispela +AWE-e neobjavljena fotografija, ki je nastala konec leta 1915, to se pravi med 1. svetovno vojno. Po ve+AQ0- kot enem letu vojne je avstroogrski armadi kon+AQ0-no uspelo premagati odpor male, a bojevite srbske armade in vdreti na srbsko ozemlje. Med avstroogrskimi vojaki je bil tudi oficir Rudolf Brajnik iz +AWA-tandre+AX4-a, ki je Rusjana najbr+AX4- zelo dobro poznal, saj je mladi letalski zanesenjak nekaj let prej svoje poizkuse opravljal prav v bli+AX4-ini doma+AQ0-ije Brajnikovih. V osvojenem Beogradu je Brajnik obiskal tudi grob prijatelja, ga nekoliko uredil in se ob njem fotografiral. Fotografijo je nato poslal o+AQ0-etu Alojzu, ki je bil z dru+AX4-ino med tem +AQ0-asom begunec v Ajdov+AWEBDQ-ini (medtem je namre+AQ0- vojna izbruhnila tudi v Poso+AQ0-ju). Rusjanovi star+AWE-i, brata in sestre pa so begunstvo pre+AX4-ivljali pri znancih v Ljubljani. Prejeto fotografijo je Alojz Brajnik poslal Rusjanom v Ljubljano in je na hrbtni strani opisal dogodek. Zanimiv je prvi stavek opisa: +ALs-Sem Alojz Brajnik z Rojc pri barki....+AKs-. Pri Barki so namre+AQ0- doma+AQ0-ini imenovali predel, ki se z Malih Rojc spu+AWEBDQ-a proti So+AQ0-i, nekoliko ju+AX4-neje od sedanjega lo+AQ0-ni+AWE-kega mostu. Konec devetnajstega stoletja tega mostu +AWE-e ni bilo in je +AQ0-ez So+AQ0-o vozil brod oz ve+AQ0-ji +AQ0-oln, ki so mu doma+AQ0-ini pravili pa+AQ0- barka. +AWA-e danes se ulica, ki pelje k razstavi+AWEBDQ-u Expomego imenuje Via della Barca (+AQw-olnarska ulica).
Edvard Rusjan se je smrtno ponesre+AQ0-il 9.1.1911, z vsemi +AQ0-astmi pa je bil pokopan dva dni kasneje. Na nagrobnem kri+AX4-u pa pod imenom nesre+AQ0-nega letalca je napisana letnica 1910. Razliko v letu gre iskati v razli+AQ0-nih koledarjih. Srbi namre+AQ0- proslavljajo Novo leto trinajst dni po na+AWE-em koledarju, tako da je Edvard po pravoslavnem koledarju umrl decembra 1910 in ne januarja 1911.
Minila so skoraj +AWE-tiri desetletja, Gori+AWE-ka je bila razpolovljena, v nastajajo+AQ0-i Novi Gorici pa so Edvardu Rusjanu postavili spomenik. To je bilo leta 1960. Takrat so bile skoraj vse fotografije, ki so jih hranili razni Rusjanovi dru+AX4-inski +AQ0-lani, izro+AQ0-ene predstavnikom Letalskega muzeja v Beogradu. Med temi je bila tudi forografija z avstrijskim oficirjem ob Edvardovem grobu. Minilo je ponovno +AWE-tirideset let in fotografija se je drugi+AQ0- vrnila na Gori+AWE-ko.
Na koncu velja +AWE-e dodati, da je bil oficir s fotografije pomemben +AQ0-lan slovenske narodnostne skupnosti na Primorskem. Rudolf Brajnik (rojen v +AWA-tandre+AX4-u leta 1882) se je preselil v Ajdov+AWEBDQ-ino +AX4-e leta 1907, kjer se je zaposlil na davkariji. Rudolf je +AX4-e v Gorici bil med vodilnimi kadri gori+AWE-kega Sokola in je po preselitvi prinesel svoje znanje na Vipavsko ter je bil med najbolj zaslu+AX4-nimi, da so v Ajdov+AWEBDQ-ini leta 1908 ustanovili Odsek gori+AWE-kega Sokola. Rudof Brajnik je bil tudi prvi predsednik novonastalega dru+AWE-tva. Potomci Rudolfa Brajnika +AWE-e danes +AX4-ivijo v Ajdov+AWEBDQ-ini.

VIP
Primorski Dnevnik, 18.1.2002