Kino dvorana goriškega Kinamaxa je v četrtek gostila premiero filma Eda-Zgodba bratov Rusjan. Projekcija je v edino kinodvorano v Gorici priklicala kar veliko gledalcev z obeh strani meje, saj je šlo za dogodek, ki je tako ali drugače vezan na zgodovino mesta, predvsem pa na dejstvo, da je malo obsoško mesto zapisano v zlati knjigi začetkov letalstva.Večer s pionirjema letalstva, bratoma Rusjan, so priredili Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici ter goriški Kinoatelje, Transmedia in Društvo Hiša filma – Palazzo del Cinema. Kot smo pred dnevi v našem dnevniku že napovedali, je šlo za projekt, ki je gledališko predstavo iz leta 2009 z zgoraj omenjenim naslovom spremenil v filmski zapis. Pravzaprav je že dobra polovica predstave izpred petih let slonela na video posnetkih, ki so gledališki postavitvi nudili poseben čar in je pri gledalcih naletela na odličen sprejem. Septembra 2009 smo si to predstavo lahko ogledali tudi v Kulturnem domu v Gorici. Režiserka odrske postavitve lastne zasnove je bila Neda Rusjan Bric, po rodu iz Renč, ki pa večino svojega ustvarjalnega dela opravlja v Mladinskem gledašču v Ljubljani. In prav v sklopu te ugledne gledališke hiše je pred leti nastala odrska igra o Rusjanih. Filmski del predstave je bil takrat zaupan režiserki Jasni Hribernik, ki je sedaj celotno odrsko delo preoblekla v filmsko zapis. Tako na odru, kot tudi v filmu, v vseh prizorih igrata le dva igralca, Ivan Peternelj kot Edvard in Robert Prebil kot Jože-Pepi Rusjan. Ves gledališki del predstave je bil filmsko posnet v veliki prazni in ne več posvečeni cerkvi v Kostanjevici na Krki, kar je obnovljenemu delu vdahnilo svež, predvsem pa svojevrsten pomen. 
Kot sta na koncu projekcije povedali obe režiserki, sta se za ta korak odločili, ker sta uvideli, da sleherna gledališka predstava gre prej ali slej v pozabo. Igro si ogledamo v gledališču, a že po nekaj mesecih nanjo pozabimo. S filmom je drugače. Filmski zapis ostane za vselej. 
Večina gledalcev v Kinemaxu je predstavo iz leta 2009 že videla, vendar si upamo trditi, da so sedaj celotno zgodbo ponovno odkrili in se v njo na novo vživeli. Gledališki del je tudi v filmu ostal zvest svoji skromni odrski postavitvi, kjer igralcema dela družbo le njun čuden stroj, ki naj bi predstavljal letalo. Vse se vrti okrog tega mehanskega “umotvora”, ki je večkrat predmet vročih debat med bratoma Rusjan. V debatah izstopa neizmerna vnema Edvarda ter dvomi in celo omahljivost Jožeta. Pogosta trditev: “Sva ali nisva Rusjana!” pa razblini vse dvome in bratoma vlije nov elan v želji po osvajanju nebesnih širin. Filmski del je kot rečeno ostal nespremenjen. V njem nastopajo tri osebe: pianistka srednjih let, njena zasanjana hčerka, nesojena režiserka in v Argentini živeči Jožetov sin Ado. Zelo pretresljivo je Adovo pričevanje o očetu in o stricu, ki ga ni nikoli poznal. 
Celotna predstava je bila opremljena s podnapisi v italijanščini, kajti med publiko je bilo veliko gledalcev, ki slovenščine ne obvlada. V dvojezični obliki je bil tudi klepet z obema režiserkama in z glavnima igralcema. Pogovor je vodil Jan Mozetič, doma iz Mirna, ki pa je ves umetniški študij opravil v Milanu in zato dobro obvlada oba jezika. Režiserki sta marsikaj povedali o zasnovi in snemanju samega filma, ki temelji na mitu Ikara in človekovem slu po odkrivanju in iskanju vedno novih dosežkov. Prijeten razgovor pa je segel tudi na filmsko umetnost, na njene zahteve in zakonitosti ter na sporočilnost, ki jo oddaja gledalcu. Istočasno so film predvajali tudi na slovenski televiziji. 

Vili Prinčič
11.1.14
 

VIP - 17.5.09

Tehnološki dosežki so po svoje tudi izraz kulture okolja, v katerem nastanejo. So odraz novih zamisli ter znanja in poguma, da se jih uresniči. Običajno so nastajali tam, kjer sta bila skoncentrirana znanje in denar, najpogosteje v velikih mestih. Y začetku 20. stolefja se Goriška ni mogla meriti s Parizom, Dunajem ali Milanom po številu šol, gledališc ali industrijskih obratov. Komaj je takrat dobila železnico in tramvaj, nastajali so šele prvi novi industrijski obrati. A je Goriša imela pogum družine Rus- jan, katere sinova Edvard in Josip sta, tako kot njuni vrstniki iz velikih mest, hlepela po višavah. Imela sta zamisel, poiskala sta znanje in se potrudila tako, da jima je to tudi uspelo prej kot številnim drugim. Pred sto leti je njuno letalo s pilotom Edvardom poletelo kot prvo daleč naokrog. Včasih je za tehnološki napredek odločilna predvsem podjetniška zagnanost. 

Srečko Gombač, avtor knjige ”Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice”
Goriška, 8.4.2009

V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici so včeraj odkrili doprsni kip Edvardu Rusjanu, pionirju letalstva. Dogodek predstavlja uvod v številne prireditve, ki se bodo v teku tega leta zvrstile v obeh obmejnih mestih. Vse te pobude imajo namen počastiti 100-letnico prvega poleta, ki ga je s pomočjo brata Jožeta opravil mladi Edvard Rusjan na Malih Rojcah v Gorici. Njuna krhka in okorna Eda 1 se je 25. novembra 1909 prvič odlepila od tal in opravila krajši polet. Temu poskusu so sledili še številni drugi, predvsem na Velikih Rojah, kjer sta brata leta 1910 preizkusila še najmanj šest letal lastne zasnove in izdelave. 
Doprsni kip, ki od včeraj kraljuje v zgornjem predelu novogoriške knjižnice (tik nad stopniščem) je delo, žal že preminulega umetnika Zmaga Posege iz Bilj. Enak bronast doprni kip so pred leti odkrili na vojaškem letališču v Cerkljah na Dolenjskem, pred dvema letoma pa na grobu Edvarda Rusjana na osrednjem pokopališču v Beogradu, kjer se je mladi Goričan smrtno ponesrečil januarja 1911.
Po kratkem glasbenem uvodu, je številnim gostom z obeh strani meje spregovoril ravnatelj knjižnice Boris Jukič, ki je 20. stoletje postavil med obdobja, ki so s tehnološkega vidika pustila zelo izrazito označeno sled. V razvoj tehnologije nedvomno sodita tudi brata Rusjan, ki sta v letalstvu videla bodočnost in sta bila v to smer pripravljena tvegati in usmeriti vse njune napore. V letalstvo sta verjela in sta dolgoletne sanje uspela uresničiti, je še povedal ravnatelj novogoriške knjižnice. Naj omenimo, da so se slavnosti odkritja udeležili tudi odbornik goriške občine Stefano Ceretta, odbornik goriške pokrajine Marko Marinčič, župani in predstavniki občin Šempeter-Vrtrojba in Miren-Kostanjevica ter številni gostje iz kulturnih in družbeno-političnih krogov z obeh strani meje. 
Pozdrav prisotnim je prenesel župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc, ki je v svojem nagovoru izpostavil predvsem dejstvo, da smo Slovenci majhen narod, ki pa se lahko pohvali z zavidljivimi dosežki na raznih področjih. Med te brez dvoma spadajo tudi letalski poskusi bratov Rusjan, ki sta na tem področju opravila dragoceno pionirsko delo. Na kratko je župan tudi predstavil program, ki ga  je novogoriška občina izoblikovala v počastitev pomembnega jubileja, na razne organizacije in društva pa je naslovil poziv, naj v mejah možnosti tudi sami počastijo ta veliki trenutek v slovenski in evropski zgodovini. „Hvaležni bomo vsake zamisli, ki se bo v letošnjem letu spomnila na pomembne dogodke na začetku prejšnjega stoletja“, je še posebno podčrtal župan Brulc. 
Kot zadnja je spregovorila še nečakinja bratov Rusjan, gospa Grazia Rusjan iz Gorice. Zahvalila se je Sloveniji, ki da s primernimi oblikami pobud zna počastiti pomembne utrinke krajevne zgodovine. Posebno se je zahvalila ljudem in organizacijam, ki so se v vseh teh letih prizadevale, da bi spomin na njuna strica ne tonil v pozabo. 
Doprsni kip sta skupaj odkrila župan Mirko Brulc in Grazia Rusjan. Kip bo krasil prostore knjižnice vse do izgradnje visoke stavbe Eda center, ki jo gradijo sredi Nove Gorice. Takrat bodo Rusjanovo obeležje premestili v palačo, ki bo nosila ime, s katerim sta brata Rusjan poimenovala svoja letala. Ob sklenitvi slovesnosti, so na travniku pred stavbo knjižnice in občine mladi novogoriški modelarji prikazali nekaj poskusov letenja letalskih modelov. 

VIP - 17.4.09

Da sta letalska pionirja Jože in Edvard Rusjan prirasla k srcu Goričanom, je znano dejstvo. Niti največji optimisti pa niso mogli predvideti, da bi film o njiju priklical toliko ljudi v dvorano Kinemax na goriškem Travniku. Nedvomno je šlo za velik, skoraj edinstven filmski praznik, ki se le redkoma zgodi ob predvajanju kake filmske novosti. Ob tolikšnem navalu, so bili prireditelji prisiljenjeni ponoviti predvajanje kako uro po prvi predstavi. 
Večer je s kratkim nagovorom v imenu prirediteljev, Transmedie in Kinoateljeja, uvedel Aleš Doktorič, ki je filmsko predstavo postavil med prireditve, ki si bodo letos sledile v počastitev stoletnice prvega poleta Edvarda Rusjana v Gorici. Nekaj misli je pred predvajanjem izrekla tudi nečakinja slavnih bratov, Grazia Rusjan, ki je izrazila zadovoljstvo, da se toliko ljudi zanima za prizadevanja njenih stricev. Odkar se je pred desetimi leti upokojila in se vrnila iz Bruslja, se je z vso vnemo vrgla v raziskovanje življenja in dela njenih stricev, o katerih je tudi sama do tedaj bolj malo vedela. Ob pomoči prijateljev, ki jim je tudi pri srcu zgodba o Rusjanih, je vzpostavila stike s potomci Rusjanov v Argentini in s poznavalci začetkov letalstva. Iz teh stikov se je v Gorici nabralo cel kup novih podatkov in fotografij, ki so bile do tedaj zgodovinarjem še nepoznane. In prav na  podlagi teh izsledkov je nastala baza podatkov, ki jo je ljubljanska filmska ekipa uporabila pri zasnovi in realizaciji filma o legendi Letečih bratih Rusjan. Edi je bil sanjač, ki je svoje sanje uresničil ob pomoči brata Jožeta, je svoj kratek poseg zaključila Grazia Rusjan.
Naj omenimo, da so bili v dvorani prisotni skoraj vsi, ki so na kateri koli način nudili svojo strokovno pomoč in nasvete pri obravnavanju zgodovinskih dejstev. Prisoten je bil Albin Niovak z Bleda, ki je izdelal letečo kopijo Rusjanovega letala Eda 5, pisec zadnje knjige o bratih Rusjan Srečko Gombač iz Izole, Rajmund Krivec, ki je za film prispeval kopico tehničnih podatkov, pa skoraj vsi igralci in statisti, ki so se lani poleti kar nekaj dni mučili na raznih snemalnih mestih na Goriškem. V dvorani je bilo tudi veliko predstavnikov raznih italijanskih združenj, ki so filmski ekipi nudili logistično in tehnično pomoč, zlasti na velikem travniku goriškega letališča. Ni pa bilo predstavnikov oblasti, in to so prisotni opazili. Prisotni so bili le predstavniki novogoriške občine. Skratka, film je naletel na izjemno zanimanje ljudi z obeh strani meje, ki so bili po splošni oceni navdušeni nad videnim. Filmski zapis traja le kakih 45 minut, a je tako pregledno zasnovan, da tudi nepoznavalcu v razumljivi obliki odkrije obdobje, v katerem je živela družina Rusjan in v katerem so se snovale in uresničevale nove ideje, ki so krepile znanje in razvoj letalstva. Film sam je neke vrste preplet pripovedovanja ob predvajanju dokumentarnega gradiva, igranih prizorov na Jeremitišču, na Lokvici in na letališčih v Gorici in Ajdovščini ter razlagi tehnično-zgodovinskih podatkov, nadgrajen pa je z dobro izbrano glasbo. 
Dolg aplavz je na koncu nagradil vse, ki so se trudili za uresničitev filma, ki smo ga Goričani dolgo čakali. Pred družabvnostjo, na kateri so nazdravili prvencu, je Aleš Doktorič v imenu prirediteljev povabil na oder vse, ki so sodelovali pri projektu. Prisotnim in sodelujočim sta se zahvalila režiser Boris Palčič in producent Igor Pediček, ki sta posebno zahvalo izrekla pomožnim igralcem in statistom z Goriškega ter seveda Ministrstvu za kulturo Rep. Slovenije in Skladu za audio-vizualne produkcije FJK za denarno pomoč. Povedala sta tudi, da bodo film predvajali na ljubljanski televiziji v torek 24. februarja ob 21. uri. 

VIP - 14.2.2009

Kot napovedano, te dni s pospešenim ritmom poteka snemanje igrano-dokumentarnega filma »Leteča brata Rusjan«. Film nastaja v produkciji Casablanca Film Production v sodelovanju s koproducenti (med drugimi tudi Transmedia iz Gorice in RTV Slovenija).  V ponedeljek je filmska ekipa posnela polet kopije Rusjanovega letala EDA 5, ki jo je zgradil inž. Albin Novak z Bleda. To letalo je že nastopilo na netalskem mitingu v Gorici pred dvema letoma. Rusjanov izvirnik pa je letal nad goriškimi Rojcami spomladi 1910. Kopija EDE 5 je v ponedeljek vzletela z letališča v Ajdovščini in preletela velik del Vipavske doline. Polet je filmska ekipa posnela z vojaškega helikopterja, ki je spremljal krhko Edo. V torek so se filmarji podali v Portorož, kjer so s pomočjo stare ladje posneli odhod Edvardovega brata Josipa v daljno Argentino leta 1912. Včeraj pa se je filmska ekipa z režiserjem Borisom Palčičem na čelu mudila na Jeremitišču v Štandrežu. Lopo in dvorišče Makučeve domačije so spremenili v Rusjanovo delavnico, ki se je nahajala tik ob njihovi stanovanjski hiši v goriški ulici Cappella. Na tako pripravljenem prizorišču so filmarji posneli nekaj prizorov iz časov, ko sta brata Rusjan ob pomoči očeta Franca načrtovala in pripravljala prve modele njihovh letal. Vlogo Edvarda bo odigral gledališki igralec Rok Vilhar, dve leti starejšega brata Josipa pa bo poosebil igralec Jaka Lah. Oba prihajata iz Ljubljanske Drame. Vloga očeta Franca pa je bila zaupana Marku Brajniku, članu štandrežke gledališke skupine.
Snemanja se bodo še danes nadaljevala v štandrežkem »Malem Hollywoodu«, jutri pa bodo posneli nekaj prizorov v Lokvici na Krasu. V Gorico se  bodo slovenski filmarji vrnili v ponedeljek 30. 6 in ostali tudi v torek. V dveh dneh bodo la goriškem letališču posneli kar nekaj prizorov letalskega utripa, ki je pred skoraj sto leti povzročal veliko zanimanje med prebivalstvom. Snemanje se bo zaključilo na letališču v Lescah in v studijih, kjer bodo obdelali vse nabrano gradivo. Film bo predstavljen javnosti jeseni 2009, ob 100-letnici prvega poleta Edvadra Rusjana na goriških Malih Rojcah. 

VIP - 25.6.2008

Na dvorišče Makukučevih na Jeremitišču smo prišli ravno v času, ko se je vsa Rusjanova družina pred letalom Eda 1 nastavila fotografu. Vsi so izgledali zelo veseli, saj je članoma družine, bratoma Edvardu in Jožetu po dolgih naporih, v katerih je tako ali drugače sodelovala vsa družina, končno uspelo uresničiti svoj sen in zgraditi dvokrilca, prvega od sedmih goriških letal njune zasnove in izdelave. Pri fotografiranju pred letalom je šlo za filmski prizor, ki pa so ga posneli s pravim fotografom in s pravim »predpotopskim« fotoaparatom. Vlogo fotografa so filmarji zaupali Marku Gorencu, učitelju fotografije na srednjih šolah v Ljubljani. Družino, ki je pozirala in ki bo v naslednjih dneh še nastopala pred filmsko kamero, so sestavljali igralci in statisti, ki so jih režiser in njegovi sodelavci našli med člani krajevnih amaterskih gledališč, največ v Štandrežu. Poiskali so jih tudi v krogih italijanskih ljubiteljev teatra, kar bo filmu nedvomno vtisnilo pravi pečat Gorice, ki je tudi v pred sto leti bila večnarodnostno mesto. Tako kot danes niso bile redke niti mešane družine in Rusjanova je bila ena izmed njih. Oče Franc je bil Slovenec po redu iz Renč, mama Grazia pa je bila Furlanka iz Medeje. Mamo Grazio bo v filmu igrala Antonella D'Addato iz Gorice, očeta pa Marko Brajnik iz Štandreža. Prav tako iz Štandreža prihajajo Nikol Kerpan (igra 18-letno hčerko Lojzko-Gigio, tisto ki je bratoma pomagala šivati platnena krila za letala), Jana Tabaj in Virginia Braini, ki igrata mladi hčerki Marijo in Ivanko-Nucci. Devetletnega sinčka Antona-Tonina pa igra Andrea Bolteri. Edvardovo veliko ljubezen pa bo odigrala Jasmin Kovic iz Števerjana. Edina profesionalna igralca sta Rok Vilhar in Jaka Lah v vlogah pionirjev letalstva Edvarda in Jožeta.  Za potrebe filma so izdelali tudi maketo letala Eda 1 v naravni velikosti. Res mojstrski izdelek je v kakih 200 urah dela uresničil mizar Božidar Humar iz Orehovelj in res škoda bi bilo, če bi to letalo po snemanju končalo na smetišču. 
Po dvodnevnem snemanju na Jeremitišču se je filmska ekipa premaknila na Lokvico na Kras. Tam so posneli nekaj prizorov iz gostilne, ki so jo pripravili in uredili v stari prostorni kleti ene od domačij. Kasneje pa so na cesti, ki pelje na Cerje (gre za eno še redkih makadamskih cest) posneli kolesarsko dirko. Edvard je namreč bil odličen kolesar in je zmagoval na številnih dirkah. 
Ključno snemajne pa bo potekalo v ponedeljek in torek na goriškem letališču, kjer bo poleg glavnih igralcev prisotna velika množica statistov (radovedneži, mestna gospoda, avstrijski oficirji, itd), ki bodo filmu pričarali utrip tistega časa, ki je Gorico popeljal med pionirska mesta v razvoju letalstva. 

VIP - 27.6.2008

Predvčerajšnjim je v poznih popoldanskih urah filmska ekipa iz Slovenije zaključila teden dni trajajoče snemanje filma o Letečih bratih Rusjan na Goriškem. Poslednja dva dneva so filmarji namenili goriškemu letališču, to se pravi prizorišču, na katerem so se pred skoraj sto leti uresničevale sanje slovenskih pionirjev letalstva, Edvarda in Jožeta Rusjana. Tam so se od januarja pa do jeseni 1910 vrstili poskusi raznih modelov letal, ki sta jih brata načrtovala, izdelovala in z njimi letela. Brez velikih tehničnih pripomočkov in brez potrebnih finančnih sredstev sta v letu in pol izdelala kar sedem različnih letal z vmesnimi dodelavami in predelavami in jih imenovala EDA (od 1 do 7). Filmska ekipa torej ni mogla najti boljšega in bolj verodostojnega prizorišča za snemanje nekaterih filmskih prizorov. Iz Slovenije so v ta namen pripeljali kopijo Ede 5, ki tudi leti, v delavnici mojstra Božidarja Humarja v Mirnu pa je nastala maketa Ede 1. Tudi to letalo je v torek zjutraj letelo, a le s pomočjo dolge roke premičnega žerjava, ki je krhki zrakoplov dvignilo na višino nekaj metrov in ga krožno vrtelo okrog sebe. Popoldne pa so posneli nekaj prizorov s prisotnostjo statistov-radovednežev, ki so po poročilih takratnih časopisov s kolesi ali kočijami prihajali na Velike Roje. Posneli so tudi prizor, ko so se prav zaradi nereda, ki so ga povzročali radovedneži, splašili konji neke kočije in se zaleteli v Edo 1, ki je ravno drvelo po travnati površini. Letalo je bilo povsem uničeno, pilot in ljudje na kočiji pa na srečo niso bili ranjeni. V ponedeljek pa so ob letalu Eda 5 posneli nekaj prizorov letalskega mitinga, ki je bil napovedan za 28. marec 1910. Prišli so tudi letalci iz drugih krajev z že preiskušenimi modeli Wrightovih in Bleriotovih letal. Brata Rusjan sta si od tega javnega vzletanja veliko pričakovala, toda motor njune Ede 5 tistega dne ni ubogal, tako da so tisoči gledalcev odšli domov razočarani (iz Trsta sta takrat pridrdrala dva posebna vlaka z 2.700 obiskovalci; vlaka sta se ustavila kar ob letališču). Vse te dni je na letališču bilo prisotnih kar precej statistov (v glavnem iz Štandreža in Mirna), ki jim ni bilo prav nič lahko. V težkih oblačilih izpred stotih let so morali pod žgočim soncem kar veliko ur sodelovati pri snemanju raznih prizorov. Po koncu snemanja sta se jima zahvalila režiser Boris Palčič in producent Igor Pediček in jih povabila na kratko družabnost v enega izmed hangarjev. Ljubljanski filmarji so se zahvalili tudi letalskim društvom, ki upravljajo in uporabljajo letališče za športne in turistične polete. Kljub naporu, ki so ga vložili v ta projekt, je bilo med prisotnimi čutiti neizmerno zadovoljstvo, da se je na tem letališču dogajalo nekaj pomembnega, saj bo igrano-dokumentarni film preko TV ekranov posredoval gledalcem zgodovinske podatke, da je mala Gorica odigrala pomembno vlogo pri razvoju letalstva. Prisoten je bil tudi predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič, ki nam je povedal, da je pobuda za film prišla prav iz tega društva, medtem ko je goriška Transmedia soudeležena kor kooproducent. Kar precej kritičnih besed je prišlo s strani letaliških krogov na račun goriške občinske uprave, češ da ni do projekta pokazala niti najmanjšega zanimanja. Kaj pa bo z obema letaloma? Leteča Eda 5 bo še za kako leto sodelovala na raznih mitingih, maketa Ede 1 pa bo shranjena nekje v Mirnu. Res škoda bi bilo, da bi jo uničili. Po napovedih naj bi film predvajali po televiziji že pozno spomladi 2009 in ne jeseni, kot je bilo najprej napovedalo.

VIP - 2.7.2008