V sredo 28. decembra 2011 so v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavili knjigo z naslovom „V sinjo brezkončnost – po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva“. Knjigo je ob stoletnici dogajanja napisal Vili Prinčič, publicist in raziskovalec življenja in dela goriških pionirjev letalstva. Izid knjige je bil napovedan že jeseni 2009, ko so na Goriškem z raznimi odmevnimi pobudami praznovali stoletnico prvega poleta motornega letala lastne izdelave. To je uspelo Edvardu Rusjanu 25.11.1909 na Malih Rojcah v Gorici. Zaradi težav različne narave pa je knjiga zagledala luč sveta komaj konec 2011, leta, ki predstavlja stoletnico smrti mladega konstruktorja in drznega pilota Edvarda Rusjana. Goriški pilot se je smrtno ponesrečil med preizkusnim poletom v Beogradu, 9. januarja 1911. Knjiga je torej upoštevala tudi to obletnico, tako da so na zadnjih straneh opisane  prireditve, ki so zabeležile žalosten zgodovinski dogodek. 
Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska in razdeljena na dva dela. Prvi del je namenjen dogodkom, ki so v zadnjih tridesetih letih skušali postaviti brata Rusjan na mesto, ki jima pripada. Predvsem so opisana naprezanja maloštevilnih navdušencev, med katerimi tudi avtor knjige, ki so z raznimi pobudami skušali pomembnost bratov Rusjan predstaviti tudi širši javnosti, zlasti neslovenski, ki do tedaj o njunih someščanih ni videla ničesar. Ker sta bila Rusjana Slovenca, nista spadala v miselni krog določenih političnih krogov, ki so v predvojnem itak, ampak tudi v povojnem času imeli močan vpliv pri oblikovanju javnega mnenja. No, zdaj se je to spremenilo in  brata Rusjan sta bila sprejeta kot pomembna meščana posoškega mesta. Pred palačo goriške Pokrajine imata spomenik, na Jeremitišču pri Štandrežu (nedaleč od letališča) je goriška občina po njima imenovala ulico, na hiši kjer sta živela, stoji spominska plošča, ob vhodu na letališče tudi imata obeležje, pa tudi časopisje in drugi mediji jim posvečata kar precej prostora. 
Drugi del 255 strani dolge knjige pa je namenjen zgodovini. V tem delu so v glavnem zbrana pričevanja oz. članki časopisov izpred stoletja, ki so opisovali takratno dogajanje na vzletnih travnikih Malih in Velikih Rojc, uspešno letenje v Zagrebu in nazadnje smrt Edvarda Rusjana na nesrečnem poletu v Beogradu. Naslov knjige je povzet iz verza kratke poezije, ki jo je Edvard Rusjan poslal dekletu le nekaj tednov pred njegovo tragično smrtjo.
Bodisi prvi, kot drugi del knjige sta bogata s fotografijami in drugimi dokumenti, tako da knjiga predstavlja res popoln vpogled na dogajanje izred stotih let in tudi na prizadevanja zadnjih desetletij.

2.1.2011