Knjiga o Rusjanih +AWE-e zdale+AQ0- ni kon+AQ0-ana+ICY-. S temi besedami smo konec novembra lani kon+AQ0-ali dalj+AWE-i zapis o +AX4-ivljenju in delu gori+AWE-kih pionirjem letalstva. O Edvardu in njegovih letalskih naporih, o njegovih uspehih in podvigih, pa tudi neuspehih in razo+AQ0-aranjih, nazadnje pa +AWE-e o njegovi smrti, je bilo prelito veliko +AQ0-rnila in bi zato br+AX4-kone s te+AX4-avo na+AWE-li kaj takega, kar bi +AWE-e pritegnilo pozornost bralca. Nekoliko manj pa se je zgodovinopisje posvetilo dve leti starej+AWE-emu bratu Jo+AX4-efu, ki je br+AX4-kone v enaki meri zaslu+AX4-en, da smo se Slovenci vpisali med pionirje letalstva. V tem pogledu je bila Jo+AX4-etu nedvomno storjena velika krivica, kajti njegov dele+AX4- pri zamisl+AQ0-ih, na+AQ0-rtovanju in gradnji letal je bil nedvomno zelo velik. Kot spreten obrtnik je imel veliko zaslug pri sami gradnji +ALs-letalnih strojev+AKs-, pa pri raznih predelavah in popravilih, po vsej verjetnosti tudi pri izbiri in uporabi prav+AWE-njih materialov.
Po smrti brata Edvarda januarja 1911 na usodnem letalskem mitingu v Beogradu, je Jo+AX4-e +AWE-e nekaj +AQ0-asa ostal pri tovarnarju Mihajlu Mer+AQc-epu v Zagrebu. Razo+AQ0-aran nad slabimi odnosi v podjetju in najbr+AX4- tudi nekaterimi neuspehi v projektiranju in izelavi novih modelov letal, se je vrnil v Gorico. Jo+AX4-e Rusjan, oz. Pepi, kot so mu pravili, je bil tedaj +AX4-e o+AX4-enjen in o+AQ0-e dveh otrok. Izdelovanje sodov v o+AQ0-etovi sodarski delavnici po vsej verjetnosti ni navrglo toliko, da bi z zaslu+AX4-kom od te obrti +AX4-iveli dve dru+AX4-ini. Zato se je konec leta 1912 odlo+AQ0-il, da se z +AX4-eno in otrokoma izseli v Argentino. Prek Atlantika so se +AX4-e prej izselile tri njegove sestre, kasneje pa +AWE-e brat Anton. Skupaj z njegovim odhodom v veliko ju+AX4-noameri+AWE-ko dr+AX4-avo so se +AX4-al +ALs-izselili+AKs- tudi dragoceni podatki v zvezi z za+AQ0-etki slovenskega letalstva. Kot tiso+AQ0-e in tiso+AQ0-e vseh vrst izseljencev pred njim in po njemu, je Argentina tudi njega uspela dobesedno +ALs-pogoltniti+AKs-, tako da je bilo do pred kratkim Jo+AX4-etovo +AX4-ivljenje v de+AX4-eli pamp zavito v precej+AWE-njo skrivnost. +AX0-e nekaj let po njegovem odhodu je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je povsem onemogo+AQ0-ila stike med +AQ0-lani dru+AX4-ine, ki so ostali v Gorici ter +AWE-tevilnimi Rusjani v Argentini. Po koncu vojne so se pismeni stiki sicer obnovili, vendar zaradi novonastalih politi+AQ0-nih razmer, se +AX4-al v te stike zgodovinopisci niso vklju+AQ0-ili. Jo+AX4-e Rusjan je pa+AQ0- tonil v pozabo. V vseh zapisih o letalskih podvigih bratov Rusjan zasledimo le skop podatek, da je za Jo+AX4-etom izginila vsaka sled. "Izginuli" pa se je ves +AQ0-as dopisoval z najmlaj+AWE-im bratom Karlom, ki je +AX4-ivel v Gorici. Karlo je umrl leta 1982, Jo+AX4-e pa leta 1953 v Buenos Airesu v starosti 79 let.
Pred nekaj meseci je bil po zaslugi in s pomo+AQ0-jo Karlove h+AQ0-erke Grazie vzpostavljen stik z Jo+AX4-etovimi nasledniki v Argentini (z njegovim 85-letnim sinom in z 18-letnim pravnukom Pedrom Rusjanom). Deloma po po+AWE-ti in deloma po internetu je v Gorico pred kratkim prispelo kar nekaj izredno zanimivih in do sedaj +AWE-e neobjavljenih fotografij iz obdobja gori+AWE-kih in zagreb+AWE-kih poskusov letenja bratov Rusjan. Sin Bruno nam je poslal tudi kratek +AX4-ivljenjepis o+AQ0-eta, ki je nadvse zanimiv.
Iz njega izvemo, da je Jo+AX4-e Rusjan z dru+AX4-ino pripotoval v Buenos Aires konec leta 1912 in sicer na povabilo sestre Marije in njenega mo+AX4-a Adolfa Breyerja. Malo zatem je Jo+AX4-e za+AQ0-el delati v Nem+AWE-ki Dru+AX4-bi za Elektriko. Tam je pregledoval +AWE-tevce, a le za malo +AQ0-asa. Nato mu je njegov svak, Adolfo Breyer, ponudil delo v svoji ogromni tovarni, sestavljeni iz treh stavb, v kateri so izdelovali kitare, violine in vse vrste glasbenih in+AWE-trumentov. Iz Nem+AQ0-ije so tudi dobivali klavirje in pianole, ki so jih najprej uglasili, nato pa po+AWE-iljali v +AWE-tevilne podru+AX4-nice po vsej dr+AX4-avi. Tu se je pokazala velika izumiteljska +AX4-ilica Jo+AX4-eta Rusjana. Izumil je na+AQ0-in za hitro in brezhibno preluknjavanje glasbenega papirja za posebne valje, ki so jih uporabljali za izvajanje glasbe na pianolah. S pomo+AQ0-jo posebnega mehanizma, so lahko ob spremljavi pianole zaigrali katero koli glasbeno zvrst. Bruno nam je povedal, da so doma imeli dva taka stroja, ki sta delovala s pritiskom na pedal. O+AQ0-etu je pomagal najstarej+AWE-i sin, tedaj +AWE-e ne desetletni Ado, rojen v Gorici 1910. leta. Tako pripravljene pianole so  +AWE-le zelo dobro v prodajo. Posebno so jih radi kupovali lastniki kavarn in sla+AWEBDQ-i+AQ0-arn, kjer so po+AQ0-asi izpodrivale orkestre; uporabljali pa so jih tudi v kinodvoranah za glasbeno spremljavo nemih filmov.
Sredi dvajsetih let je Adolfo Breyer poslal Jo+AX4-eta v Pataquio, kraj v pokrajni La Rioja, pod Andi. Tam je tovarnar kupil ob+AWE-irna zemlji+AWEBDQ-a, vendar se je ob podrobnej+AWE-em pregledu le-teh izkazalo, da je zemlja siroma+AWE-na, saj je +AWE-lo za dokaj pu+AWEBDQ-avsko obmo+AQ0-je. Jo+AX4-e je imel nalogo, da pa+AQ0- pogleda kako bi se dalo izbolj+AWE-ati stanje. Vrgel se je v delo ter zasnoval in izdelal svojevrsten namakalni sistem. Iz nekega trdega lesa, ki mu doma+AQ0-ini pravijo "lapacho" je iz oddaljenih hribov pripeljal vodo in s  temi lesenimi cevmi in +AX4-lebovi razpredel pravcato namakalno mre+AX4-o. Veliko ljudi je tedaj posnemalo Rusjanov vodovod, tako da so v nekaj letih iz pu+AWEBDQ-ave zrasli nasadi dateljnov in oljk. Po zaslugi gori+AWE-kega izumitelja, velja danes ta predel za pravi sadni in zelenjavni vrt Argentine.
Sredi tridesetih let je Jo+AX4-e Rusjan nehal delati za Breyerja in postal neodvisen obrtnik. V tem +AQ0-asu je izumil, izdelal ali izbolj+AWE-al celo vrsto aparatur in raznih mehanizmov. Izdelal je kalupe in stroj za upogibanje lesenih desk, ki so jih uporabljali za izdelovanje sede+AX4-ev za kinodvorane in gledali+AWEBDQ-a. Svoj izum je prodal najve+AQ0-ji argentinski tovarni takih sede+AX4-ev. Pri raznih izumih mu je pomagal sin Ado. Skupaj z o+AQ0-etom sta izdelovala razno orodje, s pomo+AQ0-jo katerega sta iz pobakrenega +AX4-eleza upogibala debele kovinske +AX4-ice za izdelavo posebnih  "obe+AWE-alnikov" za klobuke, ki so jih z tremi vijaki pritrjevali pod sede+AX4-e v kinodvoranah. Ob+AQ0-inski zakon je namre+AQ0- prepovedal nositi klobuke  v kinodvoranah in gledali+AWEBDQ-ih. Pri tem projektu je sodeloval tudi Bruno in trojici je uspelo narediti na stotiso+AQ0-e obe+AWE-alnikov, ki so jih po+AWE-iljali tudi v +AQw-ile, Peru, Bolivijo, in Venezuelo.
Leta 1925 se je v ZDA odvijal boksarski dvoboj med Jackom Dempseyem in Argentincem Luisom Angelom Firpom. Jo+AX4-e in njegov sin Ado sta izdelala galenski radijski sprejemnik, s katerim so lahko brezhibno poslu+AWE-ali radijski prenos s tega dvoboja.
Leta 1930 je Pepi izumil in naredil osmero ali deseterokotni valj, visok 1 meter in s premerom 0.65 cm. Boben se je obra+AQ0-al s pomo+AQ0-jo urinega mehanizma in kazal vsako stran za eno minuto. Na straneh so bile reklamne slike in druga sporo+AQ0-ila. Danes bi pododba naprava bila banalno-sme+AWE-na, za tiste +AQ0-ase pa je veljala za pravo inovacijsko mojstrovino in je +AWE-la zelo dobro v prodajo.
V letalski stroki pa se Jo+AX4-e Rusjan ni ve+AQ0- ukvarjal, razen v enem primeru. Leta 1937 je zgradil lesen propeler za francosko letalo, "La Pulga del Ciel" (nebe+AWE-ka u+AWE-), ki je lahko vzletelo in pristajalo v 200 metrih. Letalo je bilo tudi predstavljeno na letalskem in avtomobilskem sejmu v okolici Buenos Airesa.
Sredi tridesetih let se je Jo+AX4-e Rusjan preizkusil tudi v slikarstvu. Za+AQ0-el je slikati na olje. Ko je Bruno praznoval praznoval 20 let, mu je o+AQ0-e naredil  portret, ki ga hrani +AWE-e sedaj. Portretiral je tudi sorodnike in znance, kasneje pa se je posvetil reprodukciji in je pove+AQ0-al sliko, ki mu jo je podaril Adolfo Breyer iz enega od mnogih potovanj po Evropi. Originalno sliko je napravil u+AQ0-enec Michelangela in meri 0.45 x 0.35 m. Jo+AX4-etova reprodukcija-pove+AQ0-ava pa meri 1.57 x 1.22 m. in jo hrani eden od vnukov. Nau+AQ0-il se je tudi tkati in plesti. Izdeloval je mre+AX4-e, torbe, gugalne mre+AX4-e, delal pa je tudi platnice za knjige.
Sredi +AWE-tiridesetih let je zaradi hemiplegije Jo+AX4-e ostal paraliziran na desni polovici telesa. V tem stanju, se je nau+AQ0-il pisati z levo roko, +AWE-tudiral je veliko in za+AQ0-el prevajati iz angle+AWEBDQ-ine. Poleg sloven+AWEBDQ-ine in italijan+AWEBDQ-ine je znal tudi nekaj nem+AWEBDQ-ine. Skratka, +AWE-lo je za +AQ0-loveka, ki ni mogel stati kri+AX4-em rok in kljub temu, da ni imel nikake vi+AWE-je izobrazbe, so ga sla po novih izumih, izku+AWE-nje in +AX4-ivljenske okoli+AWEBDQ-ine privedle do tega, da se je z dokaj+AWE-njim uspehom lotil marsikaterega dela. +AX0-al vse to odkrivamo +AWE-ele danes.

VIP - Primorski Dnevnik, 23.4.2000

Buenos Aires, 12. 9. 2002

Bruno Rusjan je +AX4-e nad+AX4-ivel svojega o+AQ0-eta za skoraj dvajset let. Zgodovina pa je hotela, da strica Edvarda verjetno ne bo mogel nad+AX4-iveti, +AQ0-eprav je ta umrl star komaj petindvajset let. Razlog je v tem, da je Edvard Rusjan po tragi+AQ0-ni smrti, ko je njegovo krhko letalo leta 1911 nad Beogradom izgubilo krilo, kot prvi slovenski letalec od+AWE-el v legendo svetovnega letalstva. Bruno Rusjan, +AQ0-eprav Argentinec, to prav dobro ve, zato pogosto spelje pogovor na Edvarda in o+AQ0-eta Pepija, +AQ0-eprav me v tem trenutku zanima njegovo +AX4-ivljenje in manj +AX4-ivljenje njegovih prednikov, o katerih so zgodovinarji +AX4-e toliko zapisali.
Kljub temu ni odve+AQ0- izvrtati +AWE-e kak+AWE-no zanimivost o Pepiju Rusjanu, vendar pa Bruno pravi, da veliko ve+AQ0- zanimivih stvari od tistih, ki so +AX4-e objavljene, ne bi vedel povedati. Mogo+AQ0-e ima prav, vendar pa lovci na zgodbe, zanimivosti, potankosti, nenavadnosti+ICY- pre+AX4-ijo. Upanja ni za izgubiti. Po vsej verjetnosti bo Bruno povedal +AWE-e kaj zanimivega, +AQ0-eprav meni, da ni tako.
+AX0-e ob samem pogledu na Brunovo stanovanje je vtis obiskovalca, ki prvikrat prestopi ta prag, prav+AWE-nji. Verjetno Bruno ne meni, da je njegov o+AQ0-e bil oseba, ki je izstopala po svojih sposobnostih.
Prvo presene+AQ0-enje me je +AQ0-akalo takoj po vstopu v dnevno sobo v +AWE-estem nadstropju stolpnice, nedale+AQ0- od najdalj+AWE-e avenije Rivadavije. Med mnogimi oljnimi podobami je izstopala ena. Menil sem, da je to lahko samo Pepi Rusjan ali pa Bruno. Namre+AQ0- podobnosti med o+AQ0-etom in sinom ni mogo+AQ0-e prezreti. Pa pravi Bruno, da je to njegov portret, ki ga je naslikal o+AQ0-e. To je bil prvi dokaz, da je Pepi, +AQ0-igar pravo ime je bilo sicer Jo+AX4-e, bil nadpovpre+AQ0-no nadarjen. Podoba bi se kaj lahko kosala s profesionalnimi ustvaritvami, pa +AQ0-eprav je bil Pepi mehanik.
Ker je to bil moj prvi obisk pri Rusjanovih, sva seveda za+AQ0-ela pri Edvardu in Pepiju, prelistavala stare fotografije, potne liste, fotokopije +AQ0-lankov, zemljevide, revije+ICY- Na koncu je zmanjkalo +AQ0-asa za ogled video kasete letalskega mitinga v Ajdov+AWEBDQ-ini, +AX4-ivljenja Rusjanovih v Argentini pa se skorajda nisva dotaknila. Pa +AWE-e bo +AQ0-as, kajti Bruno se je pokazal ustre+AX4-ljiv in vesel obiska, z zagotovilom, da so mi vrata njihovega doma odprta +IBw-vedno in kadarkoli+IB0-.
Veliko o +AX4-ivljenju bratov Rusjan nisem vedel, zato je moj obisk potekal v poslu+AWE-anju. Pa +AWE-e zmedel me je, ko je pri+AQ0-el na+AWE-tevati sorodnike v Argentini: Jo+AX4-e je prispel v Argentino leta 1913 s soprogo Marijo Ano in dvema otrokoma, Edvardom, ki je rojen leta 1911, in Blanko, rojeno leta 1912. Leta 1913 je rojena kot prva v Argentini Anita, nato dve leti zatem +AWE-e Bruno kot najmlaj+AWE-i otrok v dru+AX4-ini Pepija Rusjana, Edvardovega mehanika in konstruktorja prvih letal. Nato so v Argentino prispeli +AWE-e strici in tete: Marija, ki je umrla +AWE-e zelo mlada, stara le 33 let, okoli leta 1930. Otrok ni imela, bila pa je poro+AQ0-ena z znanim trgovcem klavirjev Bresserjem. Tudi teta Anita ni imela otrok in se tudi ni nikoli poro+AQ0-ila. Na stara leta je +AX4-ivela v Rosariu pri svoji sestri Luisi ali Gigia, ime, ki ga Bruno izgovarja +IBwBfg-i+AX4-a+IB0-. +AX0-i+AX4-a pa je imela tri otroke: Maria, Hebe in Adolfo; pa +AWE-e zadnji stric, Anton ali Tunin, ki se je poro+AQ0-il v Argentini, vendar pa ni imel otrok.
+AX0-e pri na+AWE-tevanju stricev in ne+AQ0-akov se mi je po+AWE-teno zme+AWE-alo od imen. Ko pa je pri+AQ0-el na+AWE-tevati +AWE-e imena svojih sinov, ne+AQ0-akov, vnukov, da sem dobil vtis, da bereva telefonski imenik, pa sem raje predlagal, da mi dovoli, da +IBw-prebavim+IB0- prvo vse te informacije, se nau+AQ0-im lo+AQ0-iti kdo je kdo, drugi+AQ0- pa bova +AWE-la po deblu dalje. No, da bo la+AX4-je, je obljubil pripraviti tudi deblo Rusjanov, ki so v Argentini. Pri tem pa je posebej pripomnil, da je Rusjanov v Argentini +AWE-e precej, toda z njimi nimajo sorodstvenih vezi.
Mene je sicer bolj zanimalo +AX4-ivljenje potomcev, pa sem od te namere odstopil, saj se je Bruno neprestano vra+AQ0-al k o+AQ0-etu in stricu Edvardu. Ni+AQ0- zato, saj tudi o njiju vem kaj malo, mogo+AQ0-e pa bo tudi povedal +AWE-e kar bi nekoga zanimalo. Pregledovala sva fotografije, ko nenadoma+ICY- Ali naj ostane skrivnost?

                                                                                                                                                                                          Marko Sjeklo+AQ0-a
 
 

Pismo je iz Buenos Airesa dne 21.12.1999 poslal Bruno Rusjan, edini +AWE-e +AX4-ive+AQ0-i Jo+AX4-etov (Pepijev) sin

Querida Graziella,

Hace unos 15 o 20 d+AO0-as recib+AO0- tu hermosa carta y todos los art+AO0-culos de peri+APM-dicos y folletos, con la historia de Eduardo (nuestro T+AO0-o) y su haza+APE-a en la aviaci+APM-n y construcci+APM-n de aviones (1908 - 1911). Se puede apreciar en la foto del primer avi+APM-n, en el fondo el cartel +IBw-F+AOE-brica Tecnica de Aviones RUSJAN+IB0-, que eran los que hac+AO0-an con pap+AOE- (Pepi).
Me pides en tu E-Mail, todos los datos que pueda recordar de Pepi, as+AO0- es que te relatar+AOk- las fechas, y que cosas hizo.

A fines de 1912 lleg+APM- a Buenos Aires, (Rep. Argentina), llamado por su hermana Mar+AO0-a y por el esposo de +AOk-sta, Adolfo Breyer. Hablaba solamente Italiano y Esloveno.

Poco despu+AOk-s comenz+APM- a trabajar en la C+AO0-a. Alemana de Electricidad, controlando contactores, pero por poco tiempo.

Luego su cu+APE-ado - Adolfo Breyer - le ofreci+APM- trabajo en su enorme f+AOE-brica de 3 pisos, donde se fabricaban guitarras, violines y toda clase de instrumentos musicales. Recib+AO0-an tambi+AOk-n, de Alemania, embalados en madera, pianos y pianolas que luego de ser puestas en condiciones, se enviaban a las sucursales (mas o menos 14) en cada una de las Provincias o Gobernaciones de nuestro Pa+AO0-s.
Pap+AOE- ide+APM- un sistema para perforar tambi+AOk-n a ambas orillas de los rollos de papel que usaban las pianolas para tocar m+APo-sica. De +AOk-sta forma se pod+AO0-a incorporar m+APo-sica de Jazz Band - bombo, platillos, maderas y otros instrumentos, que sonaban como acompa+APE-amiento de la pianola. Ten+AO0-amos 2 m+AOE-quinas para perforar. Pap+AOE-, y Eduardo Marino (Ado), marcaban los rollos, pon+AO0-amos de 5 a 6 rollos por vez, y se perforaban juntos, bajando un pedal, nota por nota. Estas pianolas se vend+AO0-an mucho en confiter+AO0-as y cines, donde se utilizaban para pasar m+APo-sica, suplantando a las orquestas.
La casa de Pianos "Breyer Hnos" era de 3 Hermanos: Adolfo, Alberto y Sisfrido. Estaba ubicada en la calle Bolivar 1610 de Buenos Aires, y el edificio todav+AO0-a existe. La casa Matriz estaba en la calle Florida 514 tambi+AOk-n en Buenos Aires, y de las 14 sucursales, todav+AO0-a existe una.
En 1922 (mas o menos) Adolfo Breyer lo env+AO0-a a Patqu+AO0-a, en la Provincia de la Rioja, donde hab+AO0-an comprado grandes extensiones de tierra. Un lugar des+AOk-rtico, para que pap+AOE- hiciera un acueducto construido en madera dura (Lapacho) para llevar toda el agua para riego a las plantaciones de D+AOE-tiles y Olivos. Hoy, 75 a+APE-os pasaron y eso debe ser un vergel. Hay muchos que los imitaron y hoy es una de las mayores producciones de Olivos.

Dej+APM- de trabajar para Breyer y se independiz+APM-. Fabric+APM- entonces un sinf+AO0-n de aparatos y mecanismos. Hizo moldes para doblar madera terciada de 1 cm de espesor, para hacer butacas para los cines y teatros que le vendi+APM- a la mas importante f+AOE-brica de ese entonces (Juan Zacheo).
Junto con Eduardo Marino (Ado) ide+APM- varios aparatos manuales para doblar alambres de 0,5 mm, de hierro cobreado, para hacer unas perchas portasombreros, que se colocaban debajo de los asientos o butacas por medio de 3 tornillos. Esto era obligatorio por ley municipal, para los cines y teatros. Los 3 trabajamos en eso, se hicieron cientos de miles, que se enviaban a Chile, Per+APo-, Bolivia, Venezuela, etc.

En 1925, se realiz+APM- en USA, una pelea de Box, entre Jack Dempsey y el Argentino Luis Angel Firpo. Ado hizo un aparato de Radio a Galena, con el que pudimos escuchar perfectamente bien la transmisi+APM-n de ese Mach. Yo ten+AO0-a 10 a+APE-os.

En 1930, Pepi se asoci+APM- con un Sr. Sanchez, y monta una f+AOE-brica de m+AOE-quinas de Caf+AOk- Express. Lamentablemente el socio fue un fraude.

En 1935, Pepi inventa y fabrica un especie de tambor de 1 metro de altura, por 0,65 cm de di+AOE-metro, pero no redondo, sino con 8 o 10 caras, que giraba mediante un mecanismo de relojer+AO0-a, dejando ver cada cara durante un minuto. En las diferentes caras se pon+AO0-an carteles de publicidad.

En 1937, hizo una h+AOk-lice de madera para una avioneta y un modelo de un avi+APM-n que hicieron los Franceses - +IBw- La Pulga de Ciel +IBw-, que aterrizaba y despegaba en 200 mts. Figur+APM- en una exposici+APM-n de aviones y autom+APM-viles, que se hizo en aquel entonces en Buenos Aires.

En 1938, se dedic+APM- a pintar al +APM-leo. Me hizo un retrato cuando cumpl+AO0- los 20 a+APE-os, que todav+AO0-a tengo en casa. Tambi+AOk-n le hizo un retrato al Dr. Alejandro Rodriguez, esposo de Anita (nuestra hermana). Luego se aboc+APM- a reproducir ampliando un cuadro que le regal+APM- Adolfo Breyer, tra+AO0-do de Europa en uno de sus muchos viajes, de 0,45 x 0,35 m pintado sobre una l+AOE-mina de cobre, representando a una parturienta con su ni+APE-o, la comadrona y otras figuras, aparentemente pintado por alg+APo-n alumno de Miguel Angel. La reproducci+APM-n / ampliaci+APM-n que hizo Pepi mide 1,57 x 1,22 m y la tiene Eduardo Marino.

Dej+APM- de pintar una vez que se enferm+APM- por un ataque de hemiplejia paralizando su lado derecho. As+AO0-, en este estado, lucho mucho, aprendi+APM- a escribir con la mano izquierda, estudi+APM- y luego hizo traducciones del Ingl+AOk-s. Tambi+AOk-n hablaba un poco de Alem+AOE-n e Italiano.
Aprendi+APM- a tejer. Hizo varias prendas: Redes, Bolsas, Hamacas, etc. con hilo adecuado y veladorcitos para libros.

Esta es la historia, a grandes rasgos de lo que recuerdo. Por suerte los dos, a su fallecimiento, no sufrieren nada. Ambos murieron en nuestros brazos (de Ado y m+AO0-os).
                                                                                                                                                                                             Bruno Rusjan

Iz daljnje Argentine je prispela +AX4-alostna vest, da je umrl Bruno Rusjan, zadnji neposredni potomec slovenskih pionirjev letalstva, bratov Rusjan. Novica je v Gorico prispela po skoraj dveh mesecih po smrti Bruna, ki je preminil v Buenos Airesu 2. julija letos. Preminuli je do+AQ0-akal visoko starost, saj bi 18. avgusta dopolnil +AQ0-astitljivih devetdeset let. Umrl je nenadoma, zaradi sr+AQ0-ne kapi. Z Brunom Rusjanom je od+AWE-el +AWE-e zadnji sin Jo+AX4-eta Rusjana, gori+AWE-kega pionirja letalstva. Jo+AX4-e ali Pepi, kot so mu pravili po doma+AQ0-e,  se je v de+AX4-elo pamp in tanga izselil +AX4-e daljnjega leta 1913, dve leti po usodni letalski nesre+AQ0-i brata Edvarda v Beogradu januarja 1911.  Jo+AX4-e Rusjan je takrat +AX4-e bil o+AX4-enjen in sta z +AX4-eno Marijo Juri+AQ0- imela dva otroka, Edvarda Marina in Blanko Luizo. V de+AX4-eli onstran velike lu+AX4-e pa so se jima rodili +AWE-e trije otroci: Bruno (rojen l. 1915), Anita (umrla pred nekaj leti) in Roberto Raul (umrl v prometni nesre+AQ0-i v +AQ0-asu druge svetovne vojne). 
Po +AQ0-udnih in dokaj zapletenih poteh smo z Brunom navezali stike pred +AWE-estimi leti in prav z njegovo pomo+AQ0-jo so na Gori+AWE-ko priromali izjemno pomembni in zanimivi podatki o njegovem o+AQ0-etu Jo+AX4-etu Rusjanu, ki je imel veliko zaslug pri snovanju in gradnji letal, tistih iz gori+AWE-kega, kot onih precej bolj+AWE-ih, iz zagreb+AWE-kega obdobja. Bruno je v Gorico poslal tudi zelo podroben +AX4-ivljenjepis njegovega o+AQ0-eta, zlasti +AWE-e opis +AWE-tevilnih izumov, ki jih je Jo+AX4-e Rusjan uresni+AQ0-il v Argentini. Po po+AWE-ti je Bruno v Gorico po+AWE-iljal tudi veliko +AWE-e povsem neznanega in neobjavljenega fotografskega materiala in drugih dokumentov, ki so osvetlili +AX4-ivljenje in delo slovenskih pionirjev letalstva. Brunu smo v Argentino stalno po+AWE-iljali vse +AQ0-lanke, zapise in razne publikacije, ki so v zadnjih letih iz+AWE-le v zamejstvu in v Sloveniji. Veliko izdanega gradiva je iz+AWE-lo prav na podlagi  podatkov, ki jih posredoval Bruno. Ob vsem tem je zares +AWE-koda, da zgodovinarji niso uspeli teh stikov navezali +AX4-e pred desetletji, ko so +AWE-e +AX4-iveli Brunovi bratje in sestre, pa tudi strici in tete, ki jih je +AX4-ivljenska pot zanesla v de+AX4-elo na ju+AX4-ni polobli. Zaradi prisr+AQ0-nega odnosa, pa tudi zaradi razpolo+AX4-ljivosti, ki jo je ne ve+AQ0- mladi Bruno pokazal do njemu povsem neznanih prou+AQ0-evalcev legende o gori+AWE-kih pionirjih letalstva, nam bo pokojnik ostal v lepem in trajnem spominu. 

VIP - Primorski Dnevnik, 1.9.05